V Sloveniji je močno prisotna kultura pitja kave. Pa naj bo to zjutraj pred odhodom v službo, med odmorom za malico ali po družinskem kosilo, in seveda na strčanju s prijatelji. Že sama fraza “si za kavo?” v resnici predstavlja povabilo an druženje, povabilo da si vzamemo čas drug za drugega, za pogovor in za srečanje. Lahko bi skoraj stavili, da se v vsakem gospodinjstvu najde vsaj ena kava, ki v zavojčku ali tradicionalnih plehnatih posodicah, ki so se nekako ohranile še iz stare Jugoslavije, čaka na svojo uporabo, ko bo v svoji polni moči preplavila dom z omamnim vonjem grenke tekočine. Če pa te nismo kupili sami, pa jo bomo skoraj zagotovo dobili v obliki darila, tistih, ki prihajajo ja obisk. Na tak način kava prevzame vlogo zahvale za povabilo na druženje in izkazuje cenjenost trenutka ter družbe.

Kaj dela kava pri nas doma

Otroci lahko že od malih nog v slovenskih domovih na družinskih srečanjih prisostvujejo in sodelujejo v kulturi pitja kave, po kosilu. Čeprav kava z majhne radovedneže še ni primerna, jih bo družina vključila s kakavom ali morda tako imenovano belo kavo, ki je izdelana iz žitne osnove in ne vsebuje kofeina. Medtem ko je kosilo ponavadi glasno in kaotično, je kava po kosilo tisti trenutek, ko se vse malce umiri, upočasni in ko se začnejo mirni pogovori ali velike debate, ki se lahko zavlečejo pozno v noč. Neopazno in zelo subtilno nam kava daje čas, za tkanje in negovanje pristnih in srčnih medsebojnih vezi. 

Tradicija, ki se je zlila s sodobnostjo

Včasih je imela vsaka gospodinja doma specifično džezvo ali kozico, v kateri se je kuhala najboljša kava, danes pa priprava kave stopa v korak s časom in sodobno tehnologijo in vedno več gospodinjstev ima zdaj namesto džezve doma majhen ali malo večji kavni avtomat. Ta poskrbi da je kava pripravljena v minuti in s pomočjo priročnih kapsul, pred gosta postavi cel sortima izbire kavnih različic, od takih z okusom, do klasičnega italijanskega esspresa, velikega mlečnega latte machiata, pa do slovenske kave z mlekom.